Schwarzkopf Pomoč za lase

Leksikon za lase – pomembna dejstva o laseh

Leksikon za lase – pomembna dejstva o laseh
Sanjski kodrasti lasje: debelina las je genetsko pogojena
© Andreas Kuehn

Iz česa so zgrajeni lasje? Zakaj nastane prhljaj? Koliko lahko lasje dejansko zrastejo? Naš leksikon za lase vam bo posredoval zanimive informacije o laseh. Zagotovo boste našli veliko poučnega, česar morda še niste vedeli doslej.

  • Barva las

    Barva las se določa na podlagi barvnih pigmentov v lasnih foliklih. Pigmente proizvajajo posebne pigmentne celice. Pigmenti nato iz teh celic potujejo skozi tanke kanale v keratinske in roževinaste celice las in tako določajo barvo. Na splošno lahko rečemo, da imajo ljudje s temnejšo barvo las več pigmenta kot svetlolasi.

  • Luskasta povrhnjica las (kutikula)

    Luskasta povrhnjica las, ki jo imenujemo tudi kutikula, tvori zunanjo plast lasu. Tvori jo pet do deset plasti, ki so sestavljene iz polkrožnih lusk, ki se med seboj prekrivajo in oklepajo lasno deblo. Pri zdravih normalnih laseh so luske kutikule tesno ena ob drugi, zato so lasje gladki in imajo visok lesk. Če je luskasta povrhnjica poškodovana, kar je največkrat posledica delovanja zunanjih škodljivih dejavnikov (beljenje, trajna, pogosto vroče sušenje las), lahko škodljive snovi prodirajo v notranjost lasu. Lasje postanejo lomljivi, brez leska in izgubijo strukturo. Intenzivna nega s hranljivimi maskami in kurami bo poškodovano luskasto povrhnjico ponovno zgladila.

  • Ciklus rasti las

    Lasje na lasišču imajo v svojem življenju različne razvojne faze. Pretežni del (približno 80 do 90 odstotkov) predstavlja fazo rasti las (anagenska faza). V tej fazi se oblikuje nova lasna korenina. To je faza rasti las, ki traja od dve do sedem let. Nato sledi prehodna faza (katagenska faza), ki traja od dva do tri tedne. V tej fazi se proizvodnja celic v lasnih foliklih začasno prekine. Lasni folikel se zoži in lasje posledično izpadejo. Približno en odstotek lasnih foliklov je v tej prehodni fazi. V naslednji fazi, ki jo lahko imenujemo stanje mirovanja (telogenska faza), se lasni folikli ponovno obnovijo in izoblikujejo se novi lasje. Ta faza traja od dva do štiri mesece in obsega 10 do 20 odstotkov las.

  • Prhljaj

    Prhljaj nastane na zelo suhem ali mastnem lasišču, če lasišče čezmerno in prehitro izloča majhne odmrle roževinaste celice. Vzroki so lahko različni: stres, nepravilna prehrana, hormonsko neravnovesje, suh zrak v prostorih, pogosto sušenje las s sušilcem ali agresivni šamponi. Učinkovita pomoč so posebni šamponi proti prhljaju, ki največkrat vsebujejo cinkov pirition ali octopirox.

  • Lasni folikel

    Anatomsko se las deli na steblo in korenino. Lasno steblo je vidni del lasu, ki je nad površino kože, lasna korenina pa je v koži, obkroža jo lasna ovojnica. Lasni folikel ali mešiček je najpomembnejši del lasu, iz katere raste las. Na dnu mešička je las priraščen in odebeljen v lasno čebulico. Lasnega mešička se dotikajo žleze lojnice, ki so odgovorne za proizvodnjo maščobe na lasišču.

  • Sivi lasje
    S pravilno izbiro negovalnih izdelkov so lahko tudi naravno sivi lasje videti čudovito
    © Silverstock.

    Sivi lasje

    Sivi lasje pravzaprav niso sivi, temveč gre za mešanico iz brezbarvnih in pigmentiranih las, ki delujejo sivo. Beli lasje nastanejo, če pigmentne celice zavirajo proizvodnjo melanina. Pri nekaterih ljudeh se ta proces začne že zelo zgodaj, pri nekaterih šele v starosti. Začetek tega procesa je zelo individualen in genetsko pogojen.

    Rast

    Na rast las tako rekoč ne moremo vplivati. Lasje dnevno zrastejo med 0,3 in 0,45 milimetra, kar pomeni mesečno od 1 do 1,2 centimetra. Maksimalna dolžina las je od 40 do 80 centimetrov.

  • Leksikon za lase: keratin
    Keratin je glavna sestavina las in nohtov
    © Jupiterimages

    Keratin

    Keratin je izjemno močan protein, ki je pomemben sestavni del las pa tudi kože in nohtov.

     

    Življenjska doba


    V povprečju lasje dosežejo starost šest do osem let in nato izpadejo. To je genetsko pogojeno. Pri močnejšem izpadanju las se lahko življenjska doba skrajša na tri do štiri leta.

  • Izguba las

    Normalna izguba las pomeni izgubo 30 do največ 100 las na dan. V bolezensko pogojenem stanju izpadanje las močno presega izgubo 100 las dnevno. Čezmerno izpadanje las ima lahko različne vzroke. V 95 odstotkih je izpadanje las genetsko pogojeno, kar velja za ženske kot tudi moške. Čezmerna proizvodnja moških hormonov (androgeni) vpliva na slabšo prekrvavitev lasnega folikla, s katerim so lasje pritrjeni na lasišče.

  • Melanin

    Melanin je kožni pigment, ki se pojavi tudi v keratinskih vlaknih las. Glede na količino določa temnejšo ali svetlejšo barvo las. V starosti nastajanje melanina upade, posledica so sivi oziroma beli lasje. Obstajata dva različna tipa melanina: črno-rjavi pigment eumelanin in bistveno manjši rdeče-rumeni pigment feumelanin. Vse barve las, ki jih poznamo, so sestavljene iz različnih kombinacij teh dveh tipov pigmenta.

  • Kvaliteta las

    Genetska struktura določa, ali bodo naši lasje debelejši ali tanjši. Definicija tankih las v Evropi pomeni premer lasu od 0,04 do 0,06 milimetra. Normalni lasje imajo premer med 0,06 in 0,08 milimetra, močnejši lasje pa med 0,08 in 0,1 milimetra. Lasje v azijskem predelu imajo v primerjavi z Evropo bistveno večji premer, pri čemer premer lasu v Aziji znaša med 0,08 in 0,12 milimetra. Lasje Evropejcev imajo bolj eliptično obliko, medtem ko imajo Azijci bolj okroglo in s tem bolj elastično strukturo las.

  • Lasišče

    Koža na lasišču ima povsem enako sestavo kot koža na telesu in je tudi podobno občutljiva. Čeprav jo prikrivajo lasje, lahko v primeru pretirane izpostavljenosti soncu utrpimo opekline. Zaradi mraza, vročine in drugih zunanjih dejavnikov se lahko koža na lasišču izsuši, posledica tega je srbečica in nastajanje prhljaja. V primeru čezmernega delovanja žlez lojnic lasišče postane zelo mastno.

  • Sebum

    Sebum je maščoba, ki jo proizvajajo žleze lojnice in se skozi pore izloča na površje kože in lasišča. Glavna naloga sebuma je zagotoviti koži in lasem ''vodoodpornost'' (pomaga preprečevati izgubo vlage) ter jim nuditi zaščito pred negativnimi vplivi iz okolja (sonce, veter, onesnaženost). Motnje v proizvodnji sebuma nastanejo zaradi genetskih preddispozicij, stresa ali hormonskih sprememb. Če žleze lojnice proizvedejo premalo sebuma, koža postane suha. Pretirano izločanje pa povzroča pretirano mastnost kože in tudi lasišča. Zaradi tega se lahko pojavijo srbečica, pordelost ali nastajanje prhljaja.

  • Leksikon za lase: razcepljene konice
    Pri močno razcepljenih konicah pogosto pomagajo samo škarje frizerja
    © Nacivet

    Razcepljene konice

    Razcepljene konice so zelo pogost pojav pri daljših laseh. Vzrok je največkrat v mehanski obremenitvi las kot posledica česanja las z glavnikom ali krtačo in drgnjenja konic ob ramena. Vzrok pa je lahko tudi v prepogostem barvanju las, beljenju, trajni ali pogosti uporabi sušilca ali likalnika za ravnanje las. Pri razcepljenih laseh si lahko pomagate s fluidom za razcepljene konice, ki deluje na podlagi finih tankih silikonskih olj in optično zlepi razcepljena mesta. Zelo koristno je, da od časa do časa konice postriže frizer.

    Čvrstost

    Nosilnost enega samega lasu je najmanj sto gramov teže, ne da bi se las strgal. Če to preračunamo na skupne lase na lasišču dobimo nosilnost deset ton.

  • Struktura – zgradba las

    Posamezni las sestoji iz približno 80 odstotkov iz keratina, 10 do 15 odstotkov vode, preostalo so pigmenti, minerali in lipidi (maščobe). Lasje so zgrajeni iz treh plasti: iz luskaste povrhnjice, ki jo imenujemo tudi lasna kutikula, iz vmesne lasne skorje (korteks) in lasne sredice (medula). Korteks predstavlja približno 80 odstotkov celotne mase. Z barvanjem, beljenjem ali trajno posežemo v strukturo korteksa.

  • Gostota las

    Gostota las je odvisna od barve las. Tako imajo plavolaske največ las, 150.000, medtem ko imajo črnolaske 110.000 las, rjavolaske pa 100.000. Najmanj las imajo rdečelaske, in sicer 80.000.